Nove Biologije
Advertisement

Znanstveniki so s pomočjo tehnologije razvili povsem novo metodo detekcije, ki bi nadomestila označevanje proteinov s flourescenco. Pri slednji metodi se proteine običajno označuje s pomočjo fluorescentno zelenega proteina (GFP – green fluorescent protein). Slabosti take metode so, da je GFP zelo velik in pogosto deluje na celico uničujoče. Poleg tega so molekule GFP nagnjene k temu, da se zbirajo v skupke, kar zaplete delo z njimi in oteži detekcijo. Pri novi metodi uporabimo fluorescenco, ki jo oddaja majhna molekula (namesto velikega proteina). Molekula je profluorescentno biarzenovo barvilo, ki zlahka vstopi v celico in fluorescira, ko se poveže z določenim zaporedjem AK v notranjosti proteina. Pri ugotavljanju interakcij med proteini je strategija raziskovalcev temeljila na pravilnem zvitju rekombinantnega proteina. Specifično AK zaporedje so razdelili na dva dela, ta pa namestili na oddaljena konca proteina. Barvilo je po vezavi na proteine, ki so se pravilno zvili, zafluoresciralo, saj sta se obe polovici specifičnega AK zaporedja pri tem približali. Če pa se je protein zvil narobe, se tudi polovici specifičnega AK zaporedja nista približali kar je povzročilo nižjo fluorescenco. S to metodo se ne spremlja procesa zvijanja proteina, ampak se le »oceni« konformacijo proteinov v danem trenutku, prav tako pa lahko ločimo pravilno zvite proteine od tistih, ki so napačno zviti.

članek

Advertisement